Naftna industrija Srbije (NIS) je v prvem polletju leta 2025 v zahtevnem makroekonomskem okolju izpolnila svoje cilje, da ohrani stabilnost na domačem trgu, zagotovi redno dobavo vseh vrst goriv in ohrani socialno stabilnost zaposlenih. Kljub izkazani izgubi na koncu prvega polletja so bili ti cilji doseženi.

Romunski premier Ilie Bolojan se je srečal s predstavniki Sveta tujih vlagateljev v Palači Victoria, kjer so razpravljali o vladnih reformah. Cilj reform je zmanjšanje javne porabe, izboljšanje pobiranja davkov in odpravljanje gospodarskih neravnovesij. Bolojan je tuje vlagatelje označil za ekonomske ambasadorje Romunije in poudaril, da bo vlada nadaljevala z ukrepi za zmanjšanje državnih stroškov.

V mavzoleju imama Homeinija v Teheranu se je v torek, 6. januarja 2026, odvilo obsežno zborovanje iranske delavske in delodajalske skupnosti. Dogodka so se udeležili vidni predstavniki iranskega političnega in vojaškega vrha, med katerimi sta bila osrednja gosta predsednik parlamenta Mohamed Baker Galibaf in poveljnik teheranske divizije Revolucionarne garde general Hasan Hasanzade. Srečanje je bilo namenjeno utrjevanju vezi med delovnim sektorjem in državnimi institucijami v okviru ideoloških vrednot islamske revolucije. Udeleženci so poudarili pomen sodelovanja med delavci in delodajalci za stabilnost državnega gospodarstva, medtem ko je prisotnost vojaških poveljnikov nakazala na tesno prepletenost gospodarskih in varnostnih struktur v državi. Zborovanje v enem najpomembnejših versko-političnih objektov v Iranu potrjuje simbolno vlogo, ki jo imajo delavska vprašanja v uradni državni retoriki Iranske islamske republike. Galibaf je v svojem nagovoru izpostavil zakonodajno podporo sektorju, čeprav podrobnosti o novih ukrepih niso bile javno razkrite.

Teheranska borza je v ponedeljek zabeležila strmo rast, saj se je glavni indeks zvišal za 105.048 točk in dosegel vrednost 4.176.084 točk. Ta občuten skok je trg ponovno potisnil nad psihološko mejo 4,1 milijona točk, ki jo je prejšnji teden izgubil po dveh zaporednih dneh znatnih padcev. Medtem ko je splošni indeks močno zrasel, je indeks enakomerno uteženih delnic upadel za približno 18.000 točk, kar nakazuje na neenakomerno porazdelitev rasti med različnimi sektorji gospodarstva. Analitiki pripisujejo visoko rast predvsem stabilizaciji političnih in socialnih razmer v državi ter začetku izvajanja vladnega programa za uvedbo enotnega tečaja tuje valute. Slednji ukrep je med vlagatelji sprožil optimizem, saj zmanjšuje negotovost na trgu in poenostavlja poslovanje podjetij, ki so odvisna od uvoza ali izvoza. Trg se je tako odzval pozitivno po obdobju visoke volatilnosti, ki je v preteklih tednih povzročala precejšnje izgube za delničarje.

Evropska unija in Združene države Amerike so sklenile nov trgovinski sporazum, ki naj bi preprečil nadaljnjo eskalacijo carinskih sporov in prinesel stabilnost gospodarskim odnosom. Čeprav sporazum na EU strani doživlja različne ocene, od optimističnih do tistih, ki poudarjajo njegovo neravnovesje, je bil sprejet kot nujna poteza za izognitev drastičnim gospodarskim posledicam. Francija izraža razočaranje, medtem ko Nemčija vidi priložnost v sporazumu, ki bi lahko vplival na na stotisoče delovnih mest.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, kar predstavlja nov mejnik v širitvi Evropske unije, hkrati pa sproža številne razprave o pripravljenosti države in vplivu na skupno valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob tem dogodku obljubila dolgoročno blaginjo in gospodarsko rast, vendar v bolgarski javnosti prevladuje močan dvom. Skoraj polovica prebivalstva se namreč boji, da bo uvedba evra povzročila nenaden dvig cen in znižanje življenjskega standarda, kar kritiki označujejo s pojmom »Teuro«. Analitiki opozarjajo, da vstop Bolgarije v evroobmočje prinaša tudi tveganja za preostale države članice, predvsem zaradi vprašanj politične nestabilnosti in sistemske korupcije, ki ostajata nerešeni težavi v državi. Kritični glasovi poudarjajo, da bi lahko uvoz teh težav v monetarno unijo oslabil stabilnost evra. Kljub uradnemu optimizmu Bruslja ostaja odprto vprašanje, ali je bila država dejansko pripravljena na tako korenit prehod ali pa gre za politično odločitev, ki bi lahko imela dolgoročne negativne posledice za evropsko gospodarstvo.

Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance ter novi predsednik Evroskupine Kiriakos Pierakakis je uradno pozdravil prihajajoči vstop Bolgarije v evrsko območje, ki je predviden za 1. januar 2026. Bolgarija bo s tem postala 21. članica držav s skupno evropsko valuto, kar po Pierakakisovih besedah krepi skupne ekonomske temelje Evropske unije. Grčija je ob tem izrazila polno podporo svoji sosedi pri tem integracijskem procesu. Napovedani vstop Bolgarije v območje evra predstavlja pomemben mejnik za državo, ki si je za ta cilj prizadevala več let. Odločitev odraža napredek države pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev, čeprav je bil prvotni datum vstopa zaradi inflacijskih pritiskov in politične nestabilnosti v preteklosti večkrat prestavljen. Pierakakis je poudaril, da bo širitev območja evra prispevala k večji stabilnosti celotne regije in poglobila gospodarsko sodelovanje znotraj Unije.

Članki obravnavajo vlogo Palestinske uprave (PA) v prihodnosti palestinskih ozemelj. Palestinska uprava, ki jo vodi Mahmoud Abbas, trenutno upravlja dele zasedenega Zahodnega brega in se vidi kot legitimna vlada prihodnje palestinske države. Izraelski minister zavrača kakršnokoli vlogo PA v Gazi, medtem ko Združeni narodi podpirajo načrt, ki vključuje PA v rešitev dveh držav. Načrt ZN poudarja "otipljive, časovno omejene in nepreklicne korake" proti rešitvi dveh držav med Izraelom in Palestinci, kar kaže na mednarodno priznanje potencialne vloge PA.

Indija in Nova Zelandija sta sklenili sporazum o prosti trgovini, ki naj bi spodbudil trgovino, naložbe in mobilnost med državama. Indija bo omogočila breztarifen dostop za več kot polovico izvoza Nove Zelandije, kar naj bi znižalo cene številnih izdelkov. Nova Zelandija bo omogočila breztarifen dostop do 100 % indijskega izvoza. Sporazum naj bi ustvaril nova delovna mesta in pritegnil naložbe v različne sektorje, kot je kmetijstvo. Pričakuje se, da bo sporazum pozitivno vplival na indijske kmete, industrije, ki so delovno intenzivne, in študente.

Romunija je leto 2026 začela z nižjim proračunskim primanjkljajem, kar po mnenju vlade potrjuje učinkovitost sprejetih fiskalnih ukrepov. Predsednik senata Mircea Abrudean je v torek poudaril, da so bili vladni koraki za stabilizacijo javnih financ uspešni, kar državi omogoča stabilnejše gospodarsko izhodišče v novem letu. Abrudean je izpostavil, da zmanjšanje primanjkljaja ni zgolj statistični uspeh, temveč dokaz, da so bile strukturne reforme pravilno zastavljene in izvedene. Napovedi za leto 2026 so po mnenju romunskih oblasti spodbudne, saj trend zmanjševanja primanjkljaja krepi zaupanje mednarodnih finančnih trgov in institucij. Vlada namerava nadaljevati z disciplinirano porabo, hkrati pa zagotavljati sredstva za ključne naložbe, ki bodo omogočile dolgoročno gospodarsko rast. Čeprav so bili nekateri ukrepi v preteklosti deležni kritik, vodstvo senata meni, da trenutni rezultati opravičujejo pretekle odločitve.

V Argentini so ob koncu leta 2025 zabeležili stabilne tečaje ameriškega dolarja, pri čemer se je uradni prodajni tečaj v banki Banco Nación ustalil pri 1.475 pesosih, nakupni pa pri 1.425 pesosih. Na vzporednem trgu so finančni analitiki pozorno spremljali gibanje t. i. modrega dolarja (dolar blue), ki predstavlja ključni kazalnik realnega stanja na neformalnem deviznem trgu. Poleg uradnega in neformalnega tečaja so se vlagatelji osredotočali tudi na vrednosti finančnih instrumentov MEP in CCL (Contado con Liquidación), ki omogočajo pretvorbo valut preko vrednostnih papirjev. Glede na podatke z dne 30. decembra 2025 se je povprečni medbančni tečaj v Urugvaju gibal okoli 39,14 pesosa, medtem ko so v Argentini spremljali tudi vrednosti t. i. kripto dolarja. Ta stabilnost ob koncu leta sledi dolgemu obdobju nihanj v latinskoameriških gospodarstvih, kjer so države, kot sta Venezuela in Peru, skozi celotno leto beležile precejšnjo odvisnost od gibanja ameriške valute. Kljub inflacijskim pritiskom, ki so zaznamovali letošnje leto, so argentinske oblasti uspele preprečiti večje pretrese na uradnem deviznem trgu v zadnjih dneh decembra.

Članki na dnevno.hr in blic.rs poročajo o tem, kako se Slovenija pogosto izpostavlja kot uspešen primer v primerjavi z drugimi državami jugovzhodne Evrope. Slovenija, kot članica Evropske unije in evroobmočja, se ponaša z visokim BDP-jem na prebivalca in stabilnimi institucijami. To sproža razprave v regiji, pri čemer hrvaški mediji poročajo o slovenskih provokacijah, ki izpostavljajo razlike v uspešnosti med državami.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je branila trgovinski dogovor, ki ga je Evropska unija dosegla z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kot zavestno odločitev za stabilnost in predvidljivost v nasprotju z eskalacijo. Poudarila je, da je dogovor, čeprav morda ni popoln, trden in ponuja jamstva za stabilnost evropskemu gospodarstvu in potrošnikom.